V vasakdanjem življenju, ko opravljamo vsakodnevne aktivnosti, nas neprestano spremlja globoko vkoreninjeno zavedanje naše lastne eksistence. Vse to se dogaja s pomočjo naših 5 čutil, uma in intelekta. V skladu s tem se se dogajajo vsi dogodki v našem življenju. V duhovnem smislu to bivanje povezujemo z mali ‘jazom’. Po drugi strani pa Dušo ali Boga v nas imenujemo veliki ‘JAZ’.
Istočasno s pričetkom duhovne prakse začnemo priznavati neko višjo silo, kot je npr. Bog. Ko duhovno napredujemo, se to zavedanje v vsakodnevnem življenju vse bolj povečuje tako pri nas samih kot pri drugih, zmanjšuje pa se naša osredotočenost na lastno eksistenco oz. mali 'jaz'.
Dohovno čustvo z enako intenziteto nadomešča mali 'jaz' z zavedanjem obstoja Boga ali Guruja (Božjega principa učenja). Intenzivna zavest o obstoju Boga ali Guruja v kakršnikoli obliki pri opravljanju naših vsakodnevnih aktivnosti, ki temelji na takem čutenju ter doživljanje življenja osnovano na teh osnovah, imenujemo duhovno čustvovanje(bhaav) k Bogu ali Guruju.
Ko je nekdo v stanju duhovnega čustvovanja, se njegova podzavest za ta čas zlije z Bogom. Um in intelekt se vsedeta na zadnji sedež in človek v tem času občuti večjo povezanost z Bogom, ne misli in nima nobenih dvomov v duhovnost ali v Boga.
Duhovno čutenje je stanje, ki ga občutimo na Poti pobožnosti (Bhaktiyoga) ali Poti Gurujeve milosti (Gurukrupaayoga)..
Slika, ki jo vidite, prikazuje duhovno čustvujočo osebe (bhaav). Sliko je narisala iskalka SSRF z visoko razvitim šestim čutom videnj
- Kdo je Guru?
- Kaj je Pot Gurujeve milosti?
- Iz česa smo sestavljeni?