Kako je mogoče čantati med vsakodnevnimi aktivnostmi kot je npr. v času službe ali ko se z nekom pogovorjamo?

Ko pričnemo s čantanjem,  se nam sprva zdi, da se med ponavljanjem božjega imena borimo s koncentracijo. V številnih primerih moramo na začetku prenehati z opravljanjem določenega dela in se prisiliti k čantanju. V tem trenutku se nam zdi nepojmljivo, da je mogoče čantati med kakršnokoli aktivnostjo, tudi če se z nekom samo pogovarjamo. Zdi se, da je naša koncentracija, kar se tiče čantanja, enodimenzionalna in da bi se morali pravzaprav odločati med čantanjem in neko drugo vsakodnevno aktivnostjo.

Kljub vsemu pa je dejstvo, da postaja čantanje z našo duhovno rastjo vedno bolj subtilno in vedno bolj kvalitetno. Ko postajamo subtilnejši, to pomeni, da se vse to dogaja na globljem nivoju naše zavesti. Na višjih nivojih duhovne rasti smo sposobni čantati tudi pri opravjanju fizičnih del in kakršnihkoli mentalnih aktivnosti. Poglejmo, kako se to lahko zgodi.

Vsak izmed nas se lahko osredotoči na osem stvari naenkrat. Teh osem točk koncentracije poteka s pomočjo naših petih čutil (ušesa, koža, oči, jezik in nos, ki jim pravimo zunanja čutila) ter s pomočjo zavesti, podzavesti (chitta) in intelekta (ti zadnji trije so notranja čutila). Vsak od teh organov opravlja svojo specializirano funkcijo. V vsajodnevnem življenju opravljamo številne zapletene aktivnosti istočasno z uporabo vseh osmih točk koncenracije. Predstavljajte si človeka, ki prečka cesto. Ko se ravno pripravlja, da jo bo prečkal, lahko istočasno opazuje semafor, sliši vsa vozila soudeležena v prometu, voha okoliške vonjave, občuti toploto ali mraz, se pogovarja s kakšnim svojim kolegom, itd. Istočasno razmišlja še o različnih stvareh in se odloča, kako hitro bo hodil, v katero smer mora iti, ali bo prispel na cilj pravočasno itd. Na tak način je v vsaki osebi osemkratna koncentracija na podzavestni ravni.

Ko pričnemo s čantanjem,  to poteka omejeno izključno na zavestno raven. V tej fazi je zelo težko istočasno opravljati tudi druge aktivnosti. Ko poglabljamo duhovno prakso čantanja, vtiskujemo čantanje v našo podzavest. Ta odtis (impresija) se razvije v center, ki ga imenujemo center pobožnosti (devotion centre). Ko se center pobožnosti razvija v naši podzavesti,  prične izžarevati samo misel čantanja.

 

Creation of the devotion centre through Chanting

Glej tudi: kako se vzpostavi čantanje ali center pobožnosti.

Ko center pobožnosti pokrije preko 50% podzavestnega uma, se prične čantanje v imenu boga na podzavestni ravni. To se v povprečju zgodu pri duhovnem nivoju 50%.

Če gremo nazaj na prejšnjo temo in sprejmemo, da imamo lahko osemkratno koncentracijo na podzavestni ravni, bi lahko uporabljali ostala čutila za mnoge druge naloge, medtem ko bi naša podzavest čantala. Torej tudi če so naša usta in intelekt zaposleni z nekim pogovorom, naša podzavest čanta, čeprav nekdo, ki je  poleg tega ne vidi niti ne sluti. Oseba na tej stopnji čantanja občuti zelo nežen, božanski občutek v vsem kar dela.

Ta stopnja čantanja se zgodi samo v primeru,  da redno čantamo že kar nekaj časa. Kako hitro dosežemo ta nivo je odisno od:

  • naše želje po duhovni rasti

  • količine in kvalitete čantanja

  • zamenjave čantanja z drugimi oblikami duhovne prakse kot je


    1. druženje z ostalimi iskalci (satsang) ali

    2. opravljanje neke oblike služenja kot je npr. širjenje duhovnosti (satseva)

  • Kaj je čantanje?
  • Kako lahko postopoma povečujem čantanje?
  • Katero božje ime naj čantam?
  • Kako deluje čantanje?
  • Kaj pomeni biti na Satsangu?
  • Kaj pomeni Satseva?
  • Kaj je duhovni nivo?