Pomen molitve

Eden od pomembnih kriterijev duhovnega napredka je obseg razblinjanja našega uma, intelekta in ega. (Glejte opombo 2 spodaj).

 

 

Stvar je v tem, da nas od rojstva naši starši, učitelji, prijatelji učijo kako čim bolje uporabljati naših pet čutil, um in razum. V današnjem svetu je velik poudarek na zunanji lepoti, na posamezniku samem, na to, kako visoke so naše plače, kakšni prijatelji nas obkrožajo in tako dalje. Vendar nam nikoli nihče ni povedal, da je pravi namen našega življenja preseči samega sebe in najti Boga v sebi.

Ko začnemo z duhovno prakso, se moramo naučiti odstraniti miselni vzorec, da moramo neneheno izboljševati naših pet čutil, um in razum. Pomembno orodje za zmanjšanje naše odvisnosti od petih čutil, razuma in uma je molitev, ki nam pomaga, da se znebimo dolgoletnega napačnega razmišljanja.

Molitev sama pomeni, da se oseba, ki moli, obrača k višji sili, ki je superiorna njemu samem. Človek torej skozi molitev izraža svojo nemoč, se predaja ter prosi za pomoč. To je udarec njegovemu egu, saj molitev pomeni, da išče pomoč pri višjem umu in razumu od lasntega. Tako s pogosto molitvijo presežemo naš omejeni um in intelekt ter dobimo dostop do višjega Univezalnega Uma in Razuma. Sčasoma molitev prispeva k temi, da se naš um in razum dobesedno raztopita. Pogosta in iskrena molitev torej pomaga preseči naš um, intelekt in ego.

 

•  Kaj je definicija molitve? 
• Katere so prednosti molitve?
• Kaj je duhovna praksa ?